"Kjerkoli bo postalo laneno seme del prehrane med ljudmi, tam bo boljše zdravje." --- Mahatma Gandhi. ---
Prav ima.
Vpliv prehranske moči lanenih semen sega
daleč nazaj. Nje se je zavedal že Charlemagne oz. Charles the Great ali
po naše - Karel Veliki (frankovski vladar in vojskovodja), ki je
dejansko sprejel zakon, s katerim je zahteval njihovo uživanje. Lanena
semena je imel v svojem originalnem arzenalu zdravil tudi oče Hipokrat.
O lanenih semenih in lanenem olju ne morem pisati, ne da bi omenil esencialne maščobne kisline, ki jih poseduje, zlasti omega–3.
Malo podrobneje lahko o tem lahko preberete v članku o orehovem olju, ki prav tako kot laneno olje in lanen seme,
predstavljajo enega najbogatejših virov pomembne omega-3 maščobne
kisline z imenom alfa-linolenska kislina (ALA). ALA velja za esencialno
maščobno kislino, ker je telo ni sposobno proizvesti samo, temveč je v
celoti odvisno od našega vnosa s hrano. Raziskav o koristih omega-3 je
ogromno in so več kot prepričljive, za njihov pregled pa bi bila
potrebna kar knjiga (katerih je bilo napisanih kar nekaj in kot eno
boljših lahko priporočim; The Omega-3 Connection, avtor dr. Andrew
Stoll). Laneno olje kot tudi orehovo olje
lahko pripomore k zaščiti pred srčno-žilnimi boleznimi, raznimi
oblikami raka, artritisu in pred kopico drugih degenerativnih boleznih.
Čeprav sestoji primarno iz omega-3 maščob, vsebuje ob teh tudi nekaj
omega-6 in srcu ljubih omega-9, zaradi česar zagotavlja kar prijetno
razmerje maščobnih kislin.
Lanena semena - vendar ne, očitno, tudi lanena olja
– vsebujejo ravno tako tudi topne vlaknine. Torej, s semeni dobimo vse
koristi olja, plus vlaknine, kar je eden razlogov zakaj so v moji
kuhinji pogosteje zastopana. Drugi razlog se skriva v izjemni
nestabilnosti olja (ne nazadnje gre za polinenasičeno »gospo«, kateri
visoka vročina nikakor ne ustreza, občutljiva pa je tudi na preostala
dejavnika oksidacije – svetlobo in zrak), zaradi česar je neuporabno pri
kuhi in obsojeno na dosmrtno življenje v hladilniku. Uporabo priporočam
kvečjemu pri že pripravljenih jedeh (kuhani zelenjavi recimo) ali kot
prehransko dopolnilo. Po drugi strani pa so rjave semenke v kuhinji
bistveno bolj domače – pri meni bi jih denimo našli v kakšnih mafinih, v
družbi oljčnega olja na solatah ter med ovsenimi kosmiči in smoothiji.
Pred zaužitjem jih je potrebno le zmleti, najbolje za par sekund kar v
kavnem mlinčku. V trgovinah so sicer na voljo že zmlete različice, pred
časom pa sem opazil tudi laneno moko. Ker pa me je mama naučila, da je
sveže navadno bolje, si semena, če je le čas, sam zmeljem kar sproti.
Kakorkoli že, štiri jedilne žlice lanene moke postrežejo s šestimi grami
beljakovin in kar osmimi grami vlaknin.
Lan spodbuja srčno-žilno zdravje in
zdravje debelega črevesa, lahko spodbudi naravno odpornost, podpira
zdravo kožo in pripomore k uravnavanju ravni krvnega sladkorja. Ker
lignani v lanu igrajo dejansko vlogo fitoestrogenov (šibke estrogene
spojine v rastlinah) lahko odpravijo nekatere simptome menopavze.
Za konec še kratka debata o koristih
lanenega olja napram ribjem olju. Odkrito zagovarjam prednosti ribjega
olja vsem bralcem, ki nameravate v svojo prehrano dodati le enega od
obeh mogotcev. Enostaven razlog zakaj, je moja vera v dve omega-3
maščobni kislini (EPA in DHA), ki sta celo pomembnejši od ALA (prisotne v
lanu). Priznavam pa, da posedujejo omega-3 maščobe v lanenih semenih in olju
svojevrstne zdravstvene koristi, lignani pa jim dodajo dovolj
vrednosti, da naposled priporočam uživanje kar obeh – ribjega olja oz.
kapsul kot redno dopolnilo ter drobljena lanena semena v vsakodnevni
prehrani (med solatami, jogurti, smoothiji,…).
Ni komentarjev:
Objavite komentar