Konopljino seme
vsebuje približno 20% škroba, do 20% beljakovin in do 35% maščob.
Včasih so s konopljenim semenom krmili perutnino. Novejše raziskave
potrjujejo, da so kokoši, krmljene z dodatki konopljenih semen
odpornejše proti boleznim in znesejo več kakovostnih jajc. Tudi za
prehrano sobnih ptic, zlasti papig in kanarčkov je primerno konopljeno
seme v mešanicah. Iz svežih in suhih, namočenih in skuhanih zrn
pripravimo juhe, omake, prikuhe, ki so za zdaj svojevrstne kulinarične
dobrote. Večinoma pa semena zdrobijo ali zmeljejo v moko (Kocjan Ačko,
1999).
Razkosmičena semena dodajajo žitnim in sadnim muslijem.
V novodobni kulinariki mešajo konopljeno moko s pšenično za piškote, iz
semen stisnjeno olje uporabljajo za solatne prelive, beljakovine,
izločene iz pogač, za sire in sladolede, eterična olja iz posušenih
vršičkov so lahko za aromo pivu ali drugim nealkoholnim pijačam. Tudi
konopljini kalčki postajajo zanimivi za solate, juhe in prikuhe (Kocjan
Ačko, 1999).
Globulin edestin, ki ga najdemo v
konopljinih beljakovinah, je zelo podoben globulinu v krvni plazmi. Telo
ga zlahka prebavi, vsrka in porabi. Potreben je za vzdrževanje zdravega
imunskega sistema, ki iz njega oblikuje protitelesa. Znanstveniki so
preučevali možnost, da bi z izvlečki konopljinega semena spodbudili
imunski sistem obolelih za aidsom ali rakom (Robinson, 2000).
Edestin iz konoplje se
tako sklada s človeškim prebavnim sistemom, da je leta 1955 opravljena
češkoslovaška raziskava o prehrani bolnikov s tuberkolozo odkrila, da je
konopljino seme edina hrana, ki izboljšuje zdravstveno stanje pri
bolnikih s tuberkolozo. Edestin imajo za tako vrhunski protein, da so se
v članku Science iz leta 1941 pritoževali nad sprejetjem Zakona o
marihuani leta 1937, češ, da je tako omejil trgovanje s konopljinim
semenom in konopljinim oljem (Robinson, 2000).
Hladno stisnjeno konopljino olje
vsebuje nenasičene maščobne kisline (linolno, linolensko) in vitamin E,
ki preprečuje bolezni srca in ožilja, npr. nabiranje maščob na žilnih
stenah (aterosklerozo) in zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Semen
pred stiskanjem olja ne pražijo. Barva konopljinega olja je zeleno do
rjavo rumena, svetla ali temna, odvisno od sorte in zrelosti semen. Olje
cenijo tudi v industriji konzerviranja rib. Iz jedilnega olja s
hidrogeniranjem (trjenjem) izdelujejo margarino. V preteklosti so
uporabljali konopljino olje
za svetenje s petrolejkami. Konopljino olje je lahko podlaga za
izdelavo firneža, lakov, barv, mila in pralnih praškov. Biološko visoko
vredne in zato za prehrano ljudi in živali priporočljive so pogače,
beljakovinski ostanek po stiskanju olja iz semen (Kocjan Ačko, 1999).
Ni komentarjev:
Objavite komentar